Zaposlovanje mladih: trendi, subvencije in ključni nasveti

Zaposlovanje mladih in razmere na trgu dela za to starostno skupino so povezane s splošnimi razmerami na trgu dela, a tudi specifične zaradi tega, ker gre za skupino z nekoliko drugačnimi lastnostmi. Mladi se pogosto soočajo s izzivi, kot so omejene izkušnje, vendar so obenem prilagodljivi, inovativni in odprti za učenje. Delodajalci, ki prepoznajo to prednost, bodo imeli koristi od svežih perspektiv in energije, ki jih prinašajo mladi. Zaposlovanje mladih se lahko začne že pred formalnim pričetkom delovnega razmerja, saj mladi iskalci služb pogosto iščejo načine, kako pridobiti začetne izkušnje in dokazati svojo vrednost na konkurenčnem trgu dela prek počitniškega in prostovoljnega dela. Te izkušnje ne le pokažejo predanost in zavzetost mladih, temveč z njimi tudi razvijajo specifične kompetence, ki so dragocene na trgu dela. Mladi jih lahko navedejo, ko se potegujejo za spodbude, kot je subvencija za zaposlitev mladih. Pri predstavitvi delodajalcem jim pomaga tudi pregleden življenjepis. Iskalci službe naj v življenjepisu poudarijo svoje izobraževanje, delovne izkušnje in pridobljene kompetence. Pomembno je tudi vključiti dejavnosti izven formalnega izobraževanja, ki kažejo na dodatne veščine in interes za razvoj kariere.

Zaposlovanje mladih je vezano na zaposlovanje v Sloveniji

Trenutno je zaposlovanje mladih pri nas predmet ugodnih trendov, saj je vezano na zaposlovanje v Sloveniji nasploh. Trg dela že nekaj časa beleži visoke stopnje zaposlenosti, ki so odraz pospešenega odziva na odprtje po pandemiji ter gospodarske dejavnosti, ki je po epidemiji porasla na globalni ravni. Kljub nekaterim napovedim upada te dejavnosti zaenkrat pri nas še ni videti recesije ali krize, kar še naprej spodbudno vpliva na zaposlovanje v Sloveniji. To pa se odraža tudi na situacijo dela mladih, ki je pri nas med najvišjimi v Evropski uniji.

Tudi pri nas se oblikujejo novi trendi dela mladih, ki odražajo dinamičnost sodobnega trga dela. Podjetja vse bolj cenijo mlade talente, zato se ustvarjajo inovativne oblike dela, kot je delo na daljavo ali hibridno delo. Mladi lahko pri delodajalcih koristijo tudi alternative, kot so prakse in počitniško delo. Vse to kaže, da imajo mladi danes več možnosti za pridobivanje izkušenj in razvoj svoje kariere. Kljub  vsemu je v nekaterih sektorjih lažje najti delo, pri čemer prednjačijo zlasti tehnološke panoge (računalništvo, strojništvo in gradbeništvo) ter službe v zdravstvu in negi, s pomanjkanjem kadra pa se soočajo tudi poklici učitelja in vzgojitelja. Veliko delodajalcev sodeluje na kariernih sejmih, kjer skušajo že pred zaključkom izobraževanja pridobiti kadre za delo v svojem podjetju ali organizaciji. Nemalo jih tudi ponuja štipendije.

Subvencija za zaposlitev mladih vključuje tudi mentorstvo

Zaposlovanje mladih je zaradi svoje specifike tudi predmet nekaterih spodbud in programov na državni oziroma evropski ravni. Verjetno ste že slišali za program Erasmus, kjer lahko mladi izkoristijo možnost študija, poklicnega izobraževanja ali celo prakse v drugi evropski državi. V Sloveniji je na voljo subvencija za zaposlitev mladih, namenjena spodbujanju in pomoči delu mladih. Delodajalci imajo priložnost pridobiti finančno podporo med 300 do 490 evrov mesečno za osemnajst mesecev. Pogoj zanjo je, da zaposlijo brezposelno mlado osebo v starosti do 29 let, pri čemer je subvencija za zaposlitev mladih na voljo le tistim, ki omogočajo delo za nedoločen čas in se udeležijo usposabljanja za mentorje. Mentorstvo je možnost prenosa znanja in izkušenj na mlade. Starejši delavci lahko delijo svoje bogate izkušnje z mlajšimi sodelavci, kar omogoča učenje in razvoj kariere. Hkrati pa lahko mlajši delavci ponudijo nove pristope in tehnološko znanje.

Nasploh je zaposlovanje v Sloveniji medgeneracijsko raznoliko, kar prinaša številne prednosti, ki lahko znatno obogatijo delovno okolje in prispevajo k uspehu. Prva prednost je diverzifikacija izkušenj in znanj. Različne generacije prinašajo vsaka svoje perspektive in pristope k reševanju problemov, kar spodbuja inovacije in kreativnost. Mlajši delavci prinašajo sveže ideje in digitalno pismenost, medtem ko starejši prinašajo obsežne delovne izkušnje in modrost. Zato je zaposlovanje v Sloveniji, če so vključene tudi mlade generacije, svež veter v jadra ostalih članov ekip.  

Raznolikost generacij krepi tudi timsko delo in medosebne odnose. Različne generacije prinašajo različne komunikacijske sloge, kar spodbuja boljše razumevanje in sodelovanje med delavci. To prispeva k boljšemu delovnemu vzdušju ter krepi pripadnost in lojalnost delavcev do podjetja. Skupna delovna kultura, ki spoštuje raznolikost generacij, ustvarja trdno temelj za uspešno in trajnostno poslovanje podjetja v sodobnem delovnem okolju.

Katere spretnosti so ključne za zaposlovanje v Sloveniji?

Subvencija za zaposlitev mladih ali starejših pa sama po sebi še ni garancija za uspeh. Delodajalci se vse bolj osredotočajo na določene lastnosti in spretnosti pri izbiri kandidatov. Poleg formalne izobrazbe cenijo tudi komunikacijske veščine, timsko delo, inovativnost ter sposobnost hitrega učenja. Vsi iskalci služb, ne le mladi, bi se morali osredotočiti na razvoj teh kompetenc, saj so ključne pri gradnji uspešne kariere.

Zaposlovanje mladih v Sloveniji doživlja spremembe, ki odpirajo nove priložnosti za razvoj kariere. Mladi iskalci službe lahko izkoristijo različne oblike dela, subvencije in priložnosti za pridobivanje delovnih izkušenj ter hkrati razvijajo ključne kompetence, ki jih delodajalci iščejo. S pravilnim pristopom k iskanju službe lahko mladi hitreje in uspešneje zakorakajo na pot k izpolnjujoči karierni poti.