Skrajšan delovni čas prinaša zaposlenim mnoge prednosti

Skrajšan delovni čas je v zadnjih nekaj letih vse bolj priljubljena izbira. Vse hitrejši tempo življenja je skupaj s spremembami na trgu poskrbel za manj prostega časa in občutnejšo večji obseg dela. Zabrisane meje med osebnim življenjem in službo so hitro privedle do izgorelosti, stanja, ki so se ga številni zavedeli šele, ko je življenje leta 2020 zaustavila pandemija. V tem obdobju sta napredek tehnologije in občutna sprememba na trgu dela poskrbeli, da je zaposlitev za 4 ure postala nekaj popolnoma sprejemljivega. Razlogi zanjo so različni, zato se takšne pogodbe delijo v dve kategoriji; pogodbe sklenjene zaradi lastnih interesov uslužbenca ali delodajalca ter na pogodbe, sklenjene v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, starševskem dopustu ali pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Zaposlitev za polovični delovni čas prinaša ogromno prednosti; od izboljšane psihične stabilnosti delavcev do ekonomske varnosti. Veliko podjetij pa se zanjo odloča zaradi večje učinkovitosti. Kljub prenekaterim prednostim pa netipična oblika zaposlitve še vedno poraja nekaj vprašanj. Kakšne so pravice uslužbencev? Kako je z delovno dobo, z regresom in dopustom? Kakšne so razlike v davkih in povračilih stroškov?

Kaj pomeni zaposlitev za polovični delovni čas?

Zaposlitev za 4 ure je možnost, določena s strani Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta veleva, da se lahko pogodba sklene za krajši čas od zakonsko določenega. Delavnik se deli na efektivni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom. Efektivni čas je tisti, v katerem uslužbenec opravlja svoje obveznosti iz pogodbe. Delovni čas pa se deli na polni in krajši oziroma polovični čas. ZDR-1 omejuje polni delovni čas na 40 ur tedensko oziroma po kolektivni pogodbi na 36 ur tedensko.

Skrajšan delovni čas pa je krajši od polnega, odvisno od dogovora. Tako se pogodba sklene za 20, 25, 30 ali 35-urni tedenski delavnik. ZDR-1 ne določa najmanjšega števila ur, zato je takšna oblika zaposlitve precej fleksibilna glede števila ur in trajnosti. To pomeni, da se uslužbenec zanjo odloči tedaj, ko si želi izboljšati kakovost življenja. Čeprav zahteva kar nekaj usklajevanja pa lahko pogodbo sklene tudi z več delodajalci ter na ta način doseže polni čas.

Kakšne prednosti prinaša zaposlitev za 4 ure?

Skrajšan delovni čas prinaša veliko prednosti tako delavcem kot delodajalcem. Skandinavske države so bile ene izmed prvih, ki so uvedle prilagodljive delavnike ter s tem dale večji poudarek kakovosti življenja. Od takrat so zaposlitev za polovični delovni čas pod drobnogled vzela podjetja in univerze po vsem svetu. Njihove študije so dokazale, da ne prinaša več zadovoljstva ne le na delovnem mestu, temveč tudi v zasebnem življenju. Takšno kadrovanje je spodbudilo delodajalce, da so optimizirali procese, uvedli izboljšave ter odpravili nepotrebne in neproduktivne postopke.

Mnogi delodajalci so mnenja, da je veliko število ur sorazmerno s produktivnostjo, a ni tako. Izvrsten primer tega je Grčija, ki ima enega izmed najdaljših delavnikov v vsej Evropi, a je njena produktivnost na samem dnu. Kot vemo, smo ljudje nezmožni ohranjati enako zbranost vseh 8 ur dela, zato se vselej poraja vprašanje, ali je 8-urni delavnik res optimalen za doseganje najboljših rezultatov. Študije so namreč dokazale, da zaposlitev za 4 ure poveča produktivnost. Slednja pa je ključna za zagotavljanje uspešnega poslovanja ter konkurenčnosti na trgu.

Zaposlitev za polovični delovni čas pa ne vpliva le na produktivnost, temveč še na izboljšanje počutja in zdravja. Fleksibilne ure uslužbencem dopuščajo, da delo prilagodijo svojim zmožnostim ter ohranijo zdravo ravnovesje službenega in zasebnega življenja. S tem se ne izognejo le izgorelosti, stresu in poškodbam na delu, temveč zmanjšajo še število bolniških odsotnosti. Seveda pa takšen delavnik nima le vpliva na uslužbence v podjetju, ampak tudi na gospodarstvo. Njegovo skrajšanje bi lahko pozitivno pripomoglo k trajnostnemu gospodarstvu ter zmanjševanju toplogrednih plinov.

Skrajšan delovni čas - Kakšne pravice imajo delavci?

Zaposlitev za 4 ure je še vedno neke vrste tabu, saj številni menijo, da ob takšni pogodbi ne bi imeli enakih pravic kot zaposleni za polni čas. A ni tako, saj so njihove pravice povsem enake. Plačilo se ravno tako kot pri klasični pogodbi obračuna glede na opravljeno število ur, ob tem pa imajo pravico do dodatkov pri plači. Vključno z dodatkom za delo ob praznikih, vikendih ali nočno delo. Prav tako uslužbencu pripadajo še odmor, malica in povračilo stroškov prevoza (kilometrina).

Ob najmanj 4-urnem delavniku ima uslužbenec pravico do odmora v sorazmerju s časom, ki ga preživi na delu. Delodajalec mu mora zagotoviti povračilo stroškov prehrane in stroškov prevoza. Skrajšan delovni čas ne vpliva na dolžino letnega dopusta, temveč le na višino nadomestila plače v času izrabe. V kolikor pa ima delavec razporejeno obveznost, pa je možna krajša odmera letnega dopusta.

Zaposlitev za polovični delovni čas mu zagotavlja plačane prispevke za socialno varnost in regres. Prispevki so vplačani v državno blagajno s strani delodajalcev in delavcev ter se obračunavajo pri bruto plači. Vsem, ki se odločijo za krajši delavnik, so prispevki za socialno varnost kriti le sorazmerno glede na število tedenskih ur zavarovanja. Enako sta kriti še delovna in pokojninska doba.